Temeljni kamen so odkrili predsednik vlade dr. Robert Golob, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič in direktor Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) mag. Marko Bonač.

Podatkovni center, ki ga vzpostavlja Arnes – javni infrastrukturni zavod z dolgoletno tradicijo na področju omrežnih storitev za raziskovanje, izobraževanje in kulturo – bo predstavljal integrirano vozlišče superračunalniških zmogljivosti, Slovenske tovarne umetne inteligence, trajne hrambe raziskovalnih podatkov in infrastrukture za odprto znanost. Zasnovan je v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi, umeščen ob hidroelektrarni Mariborski otok in neposredno povezan z evropsko raziskovalno hrbtenico s panevropskim omrežjem GÉANT.

»Ko sem jeseni lani v Združenih narodih govoril o povezavi znanosti s tehnologijo in solidarnostjo, sem imel v mislih ravno ta projekt,« je povedal predsednik vlade dr. Robert Golob: »Gre za projekt, kjer na enem mestu združujemo podatke, superračunalniško zmogljivost in tovarno umetne inteligence ter trajnostno komponento.«

»Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je vzpostavitev novega podatkovnega centra v Mariboru opredelilo kot ključen element za digitalni razvoj znanosti in inovacij,« je ob položitvi odkritju temeljnega kamna dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. »S to investicijo smo omogočili slovensko kandidaturo za sredstva za nov superračunalnik na razpisu Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC), na katerem smo bili uspešni. Podatkovni center bo tako tudi dom superračunalnika za tovarno umetne inteligence,« je dejal minister. Hkrati bodo v podatkovnem centru shranjeni najbolj dragoceni raziskovalni podatki, poskrbljeno pa je tudi za visoko stopnjo varnosti. »V že obstoječem podatkovnem centru v Ljubljani bo vzpostavljena trajna hramba pomembnih raziskovalnih podatkov. Raziskovalni podatki bodo na ta način hranjeni na dveh ločenih lokacijah in to bo omogočilo bistveno izboljšano varnost pri ravnanju z njimi,« je pojasnil minister Papič.

»Z novim podatkovnim centrom ustvarjamo temelj, ki bo slovenski znanosti in visokošolskemu izobraževanju omogočil stabilno, varno in zmogljivo infrastrukturo.« je povedal direktor Arnesa mag. Marko Bonač: »Gre za dolgoročno naložbo v odprto znanost, tehnološko neodvisnost in trajnostni razvoj – v službi znanja, dostopnega celotni slovenski raziskovalni skupnosti. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki se je odločilo, da bo gradnjo tega centra vključilo v slovenski del Načrta za okrevanje in odpornost – to  je program reform in naložb, ki jih financira Evropska Unija. Rad bi se zahvalil tudi svojim sodelavcem na Arnesu, ki so vložili veliko dela in znanja v projektiranje tako zahtevnega objekta. Veseli me tudi izkušnja, da znamo vse raziskovalne institucije dobro sodelovati pri pomembnih infrastrukturnih projektih – tako na področju superračunalništva kot tudi na področju odprte znanosti.«

Znanost kot prioriteta Slovenije

Nagovorom je sledila prva okrogla miza s predsednikom vlade, ministrom za znanost, visoko šolstvo in inovacije ter direktorji javnih institucij, ki so prispevale k projektu Arnesovega podatkovnega centra in superračunalnika Vega 2 ter z njim povezane Slovenske tovarne umetne inteligence. Na okrogli mizi z naslovom “Znanost kot prioriteta Slovenije” so se tematiki posvetlili predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, direktor Arnesa mag. Marko Bonač, ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer, direktor IZUM dr. Aleš Bošnjak, direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh in generalni direktor Dravskih elektrarn mag. Damjan Seme.

Uporabnost in pomembnost enotne raziskovalne infrastrukture

V nadaljevanju so uporabnost in pomembnost enotne raziskovalne infrastrukture izpostavili raziskovalke in raziskovalci slovenskih javnih raziskovalnih organizacij, dr. Marko Drobnjak, strokovnjak za odprto znanost na Arnesu, dr. Samo Stanič, koordinator konzorcija SLING, dr. Sašo Džeroski, eden vodilnih pri pripravi koncepta Slovenske tovarne umetne inteligence, dr. Andrej Filipčič, ki je zasnoval arhitekturo obstoječe Vege, dr. Jan Jona Javoršek, vodja centra za mrežno infrastrukturo na Institutu “Jožef Stefan”, dr. Jana Kolar, direktorica Narodne univerzitetne knjižnice, nekdanja izvršna direktorica CERIC-ERIC in nekdanja predsednica ESFRI, dr. Darja Fišer, izvršna direktorica CLARIN-ERIC, koordinatorka DARIAH-SI, dr. Špela Vintar, raziskovalka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Matej Praprotnik, predsednik znanstvenega sveta PRACE, vodja centra odličnosti EuroHPC, in dr. Ajasja Ljubetič, raziskovalec na Kemijskem inštitutu.

Posnetek okroglih miz si boste lahko ogledali na portalu Arnes Video: https://video.arnes.si/watch/nlzp69db5f69 V živo lahko dogodek spremljate na povezavi https://video.arnes.si/watch/live/zlt75pf6wxlg

Dom Slovenske tovarne umetne inteligence

Ena ključnih funkcij centra bo gostovanje Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) – nacionalnega projekta, izbranega za sofinanciranje v okviru skupnega evropskega podjetja EuroHPC JU. S tem bo Slovenija dobila ne le strateški prostor za razvoj umetne inteligence, temveč tudi prepoznaven položaj v evropski mreži podatkovne analitike in visokozmogljivega računalništva, ki povezuje znanost, javni sektor in gospodarstvo.

Temelj za odprto znanost in evropsko povezovanje

Arnes kot nosilec Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING, koordinator Nacionalnega kompetenčnega centra za HPC, za Slovenijo pooblaščeni član Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) in pomemben akter znotraj Slovenske skupnosti odprte znanosti s to naložbo vzpostavlja infrastrukturo, ki bo slovenskim raziskovalcem omogočala enakovredno vključevanje v mednarodne raziskovalne projekte, hkrati pa ustvarjala pogoje za uresničevanje načel odprte znanosti, odgovornega ravnanja s podatki in dolgoročne digitalne trajnosti.

Varna, prilagodljiva in strokovna podpora

Z vzpostavitvijo dveh lokacij – v Mariboru in v prihodnje še v okolici Ljubljane – Arnes gradi pogoje za redundantnost infrastrukture, ki bo omogočala varno, prilagodljivo in strokovno podporo raziskovalni skupnosti na vseh ravneh.

Ob odprtju podatkovnega centra leta 2026 ne bomo obeležili zgolj zaključka gradbenega projekta, temveč bomo utrdili vizijo države, ki v znanosti prepoznava gonilo svojega napredka. Ta objekt bo predstavljal zavezanost vlaganju v znanje, kjer so temelj prihodnosti ljudje, ki na podlagi infrastrukture ustvarjajo osnovne pogoje visoke dodane vrednosti v prihodnost usmerjene družbe.

Trajnostna zasnova podatkovnega centra

Podatkovni center bo imel dve nadstropji in bo obsegal 1.800 m2. Zasnovan je trajnostno, saj bo zgrajen na območju Dravskih elektrarn. Z električnim vodom bo neposredno povezan s hidroelektrarno Mariborski otok, zato bo za delovanje izkoriščal energetski potencial reke Drave. Ker bo pri delovanju centra in superračunalnika nastajala odvečna toplota, je odkritju temeljnega kamna sledil podpis Pisma o nameri za sodelovanje v projektu »Uporaba odvečne toplote iz podatkovnega centra Arnes in superračunalnika v Mariboru«.

Projekt v okviru Načrta za okrevanje in odpornost financira Evropska unija v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Vse informacije o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v Republiki Sloveniji najdete na spletni strani noo.gov.si.

Več informacij o projektu izgradnje Podatkovnega centra Maribor najdete na spletišču Arnesa.